Uvajanje v vrtec Uvajanje otroka v vrtec

Za večino otrok je vstop v vrtec prvi stik z zunanjim svetom, kjer je ločen od mame in očeta, zato je to zanj stresno obdobje, ki mu moramo posvetiti dovolj časa. Stresno pa ni samo za otroke, ampak tudi za starše in vzgojitelje. 

Da lahko otroci razvijejo sekundarno navezanost na vzgojitelja, potrebujejo čas, potrpežljivost, razumevanje, sprejemanje, ljubeč objem in varnost.

Pomembno je, da se strokovni delavci vrtca in starši v skrbi za otroka med seboj dopolnjujemo ter gradimo medsebojno zaupanje, saj smo prav mi tisti, ki lahko otroku prehod v vrtec bistveno olajšamo.

Vsak začetek novega šolskega leta je obdobje, v katerem se v vrtcu srečujemo s številnimi izzivi. Pred največjim izzivom se gotovo znajdejo tisti otroci, ki v vrtec vstopajo prvič. A za nami je poletje - čas, ko so bili nekateri otroci na krajših ali daljših počitnicah, v vrtcu pa so bili vključeni v združene skupine. Nekateri otroci se po počitnicah v vrtec več niso vrnili, saj so postali šolarji, nekateri so prvič razporejeni v skupino drugega starostnega obdobja, nekateri morda celo v drugo enoto vrtca. Vse te spremembe vplivajo na sleherno skupino, ki se mora na novo uglasiti. Običajno se vzgojitelji in nekateri otroci v skupini že poznajo, k jedru skupine pa se postopoma vključujejo tudi novinci.

Pomembno je, da v uvajalnem obdobju, vsi posvetimo veliko pozornosti medosebnim odnosom in počutju otrok. Zelo pomembna sta vsakodnevni stik in izmenjava informacij o otrokovem počutju tako doma kot v vrtcu.

Z vstopom v vrtec se pri otrocih pojavijo različni strahovi, povezani s spremembami, ki takrat nastopijo (odhod iz varnega zavetja družine v nov prostor, navezovanje novih odnosov z neznanimi osebami, spremembe dnevne rutine …). Najpogostejše vedenje ob prihodu otroka v vrtec in ko starši zapuščate vrtec, je jok (velikokrat histerični jok), pogosto se otrok umika (npr. čepi v kotu), prihaja pa tudi do grizenja in agresivnega vedenja do sovrstnikov. Vzroki za omenjena vedenja otrok so zelo različni, z vedenjem pa odraslim otrok sporoča: »Želim, da veste, da mi ni lahko!«. Del sprememb je tudi del razvojnih faz. Okoli drugega leta se otrok začne bolj zavedati sebe in svojih občutkov, lastnega »jaza« in to na ves glas tudi izraža, kar se kaže kot »uporništvo«. Dejstva, da je prehod v vrtec stresen, seveda ne moremo spremeniti, lahko pa otroka vedno slišimo in tolažimo. Stres je za otroka obvladljiv, ko ima ob sebi odzivne in sočutne starše.

V pomoč so vam lahko odgovori na vprašanja, zakaj se v začetnem obdobju obiskovanja vrtca večina otrok temu upira, kakšne so značilne reaktivne spremembe v vedenju in čustvovanju otroka med uvajanjem ter kako se odzvati in otroku olajšati prehod v vrtec. Pojasnila, odgovore in koristne nasvete smo za vas zbrali tukaj.