Vzgojiti otroka, kateremu bosta skrb za okolje in naravo postali trajnostno del življenja.
Skozi vodene aktivnosti ob strokovni pomoči zunanjih sodelavcev pridobiti znanje o žabah, o njihovem življenjskem okolju ter njihovem pomenu za biotsko pestrost.
1. predstavitev zgodbe: popotovanje štrka simona – problem žabic
2. potovanje bralnega nahrbtnika po domovih otrok
3. pridobivanje znanja o žabah:
- večkratni pohodi do mlake - opazovanje žab in njihovega življenjskega prostora
- učiteljica, mamica jasmina predstavlja…
- iskanje omenjenih znanj v leksikonih, enciklopedijah…
4. skupna priprava plakata za starše in druge (spremljava poteka projekta), ter plakata »rešujemo žabice«
5. vodene razne dejavnosti na že omenjeno temo:
- priprava rekvizitov za lutkovno predstavo in žabji ples
- ples žabic
- lutkovna predstava – problem žabic
- izdelava matematično – didaktične igre »žabica skače« ter rokovanje z njo
- plakat »rešujemo žabice«
Spoznali smo problem žabic pri selivi, zato se večkrat poslužujemo tradicionalnih potovalnih načinov za prihod v in iz vrtca. ob uporabi le-teh priskače žabica na plakat.
Presenetilo me je spoznanje, koliko vsega so otroci preko igre, raznih aktivnosti ter zgodbic spoznali o žabah. Veliko vsega so znali povedati o razvoju, zgradbi in življenju le-teh.
Ob pripovedovanju zgodbice so otroci aktivno sodelovali in z zanimanjem spremljali potek zgodbice. S svojimi zamislimi so mi pomagali pri reševanju žabice, kateri v zgodbi zasujejo mlako s kamenjem in s tem uničijo njen dom. Pri svojem izražanju so uporabljali veliko strokovnih besed in pokazali bogat besedni zaklad.
Z zanimanjem so pregledali še enciklopedije in v kvizu izkazali odlično znanje o žabah.
Pohvala velja vzgojiteljicam, ki so delale ne projektu, saj so otroci spoznali, kako pomembno je ohranjati naravo, takšno kot je, in s tem pomagati žabicam, da se razvijajo in razmnožujejo.
Mamica, Jasmina Sep
Otroci, so kot majhne žabice priskljali do spoznanj o skrbi za okolje in naravo, ob tem podrobneje spoznali življenjski pohod žab do mlake. Preko bogato začrtanih aktivnosti obeh vzgojiteljic in pomočnice vzgojiteljice znotraj projekta, so veselo zaregljali skupaj z žabami, ki so tako postali del njihovega otroškega življenja.
Svetovalna delavka,Livia Horvath, prof. defektologije
Celovitega razvoja slehernega otroka si ne moremo predstavljati brez branja. Z branjem si človek utira pot do znanja. Eden od učinkovitih načinov branja otrokom in z otroki se je razvil v okviru projekta Eko beri, v katerem se je samo branje smotrno izbranih vsebin ves čas prepletalo z dejanji. Prav v tem vidim posebno vrednost projekta, v okviru katerega ob razvijanju bralnih navad razvijamo tudi kritično mišljenje vseh udeležencev. S tem ustvarjamo pravi zaklad, ki bo z vsakim branjem vse večji in večji.
Ravnateljica Tina Hozjan, univ. dipl. psihologinja
A.Z.: » Čuvamo žabice, da jih ne povozimo.«
J.T.: »Ko se razvijajo žabice, so najprej paglavci.«
T.K.G.: » Žabice se hranijo z žuželkami, katere lovijo z dolgim lepljivim jezikom.«
T.K.G.: »Jajčka od žab so sluzasta, da jih plenilci ne pojejo.«
T.K.G.: »Paglavci so male žabe.«
P.N.: »Žabice lahko rešimo tako, da jih pobiramo v vedro in odnesemo čez cesto.«
A.K.: » Hoditi moramo peš, da ne povozimo žabic.«
L.L.: »Živali lahko rešimo tako, da naredimo podvoz in nadvoz.«
A.J.: » Žabice zelo visoko skačejo, imajo krake.«
Pridobili nova znanja o žabi (njeni zgradbi, funkciji nekaterih delov telesa: kraki, koža…), njenem razmnoževanju ter njeni vlogi za biotsko pestrost v naravi. spoznali zgodbo »problem žabic« in z njo povezane aktivnosti so jim odprle pot h kritičnemu ekološkemu razmišljanju in posledično pravemu ravnanju v in z naravo za trajnostni razvoj.
Zunanji sodelavci so otroke ob večkratnih načrtovanih srečanjih ne-le bogatili z novimi znanji, temveč so jih tudi ozaveščali glede odnosa do živih bitij in do narave.
RAVNATELJICA: TINA HOZJAN, univ. dipl. psihologinja<br>SODELUJOČI V PROJEKTU: otroci, strokovne delavke vrtca Gaberje, starši, zunanji sodelavci<br>PROJEKT VODILE: Slavica Vütek, Anita Balajc, Biserka Šemiga<br>POTEK PROJEKTA: oktober – marec<br>ŠOLSKO LETO: 2014/2015